Jaz se zadnjih 34 let s Hrvati točno tako pogovarjam. Oni govorijo hrvaško, jaz pa slovensko. Vsake toliko časa moramo kakšno besedo opisno razložiti (v obe smeri), ampak v splošnem gre to čisto dobro.
Večkrat sem na kakem dogodku že doživel, da je kak Hrvat vprašal ali bi ga razumeli, če bi govoril hrvaško. Vedno je bilo kup pritrditev in še nikoli nisem doživel, da bi kdo rekel, da ne.
Tudi moje stališče je enako. Dejansko se mi zdi bolj prav, da v taki situaciji govori hrvaško. Je pa res, da v paketu s tem pride, da bo kakšna vprašanja, odgovore ali komentarje dobil pač v slovenščini.
Tudi ti ne pretiravaj. Če si bil pripravljen vnaprej plačati 20 kosil, si za ta denar (4 EUR) dobil *kosilo* vsaj še leta 2015. In to dobro ter konkretno veliko kosilo.
Verjetno tudi še kasneje, samo kasneje jaz tam nisem več jedel (nisem bil več v službi tam blizu).
No, ja. Ko vzdolž vzletnopristajalne steze trikrat pristaneš in vzletiš, se ti ti vaši "skoki" zdijo zelooo dolgi. ;-)
Dobro, niso sicer povsem dobesedni pristanki in vzleti, pač touch & go. Ko se po tleh pelješ in je jasno, da se letalo ne bo več dvignilo, pospraviš zračne zavore, daš gas ...
15.000 m je za letala visoko. Tam (in še višje) je letel Concorde, drugače je pa to bolj domena sodobnejših vojaških lovcev in izvidniških letal. Štuka ne zmore niti polovice te višine.
Bistva problemov to ne bo rešilo, ampak naj ti za božjo voljo v službi nastavijo, da se ti šteje delovni čas kadarkoli ali vsaj v večjem časovnem obdobju čez dan, ti pa potem glede na vlake pač samo poskrbiš, da boš na daljši rok v povprečju 4 ure na dan tam.
Najzahtevnejših WWW strani s prekomerno uporabo JavaScripta sicer tudi Chrome ne zmore, ampak tja redkokdaj zaidem ali včasih potem namesto na računalniku kaj procesorsko zahtevnega pogledam na telefonu, ki ima 14 let mlajši HW.
Moje izkušnje žal niso takšne. Vivaldi imam sicer rad in ga tudi uporabljam na telefonu. Sem ga hotel tudi na računalniku prav v smislu, da bi z njim nadomestil Chrome, a ni šlo. Iz meni neznanih razlogov je Vivaldi v primerjavi s Chrome obupno počasen.
Jaz sem o pesmi in o tem kaj bi avtor utegnil želeti z njo povedati, napletel kar obsežno zgodbo, sploh ne vem od kod so mi vse mogoče in nemogoče ideje takrat letele v glavo. Učiteljici je kar sapo vzelo. Me je poslušala odprtih ust in z izbuljenimi očmi.
Pred naslednjo uro slovenščine sva pravilno ocenila, da bomo brali spet naslednjo pesem. Sva se tiste pesmi naučila in potem namerno spet klepetala. In je učiteljica vzrojila, da to je pa že višek, že spet midva, a naju niti enke niso izučile. In spet vpraša mene, o čem govori pesem.
Se mi je pa res zgodil dogodek, ki tole postavlja malo na glavo. Nekoč smo v srednji šoli pri slovenščini brali neko brezvezno pesem, s sošolcem sva pa klepetala. Učiteljico je najin klepet tako zmotil, da naju je vprašala o čem govori pesem. Seveda nobeden ni imel pojma in sva oba dobila cvek.
Ojoj! Meni slovnica vsekakor je blizu. Ekonomija in obligacijsko pravo si zlahka predstavljam, da bi mi tudi lahko bili, ko bi se mi le dalo ukvarjati z njima. Ampak poezija?! Bog se usmili! Kako le je to lahko komu blizu?! Zaradi mene je komot tudi sploh ne bi bilo.
Začne se z lektorji, potem nekateri sami sploh več ne pišejo, temveč se zgolj podpisujejo pod zapise drugih, odgovorni niso več za nič, saj niso oni tistega zapisali (odgovorna seveda ni niti druga stran) in tako naprej do izogibanja odgovornosti pri dejanjih.
Tudi zaradi tega imamo slab jezik in že skoraj redno nepismenost, ker ljudje celo pri resnih dokumentih množično slabo pišejo, češ, bo tole že lektor zrihtal. Sam to vidim tudi kot temelj vsesplošnega izogibanja odgovornosti, ko ljudje niso odgovorni niti več za tisto, kar sami napišejo.
Glede slednjega nisi edina. Tudi jaz zelo pogrešam lepi jezik.
Ampak o vlogi lektorjev pa imam povsem nasprotno stališče. Seveda lektorji kot osebe imajo zelo lep jezik in so za jezik in družbo prej blagoslov kot kakršenkoli problem. Je pa problem sistem lektorstva kot tak.
